Dolgo sem se branila. »Testimonials«...
Je to hvaljenje? Sebe preko drugih?
Ni mi blizu.
Potem so mi ženske same začele govoriti, mi pisati. Svoje doživljanje, svoje zgodbe.
Iskrene, močne pripovedi.
Pomisilila sem, to so zgodbe namenjene drugim ženskam in družinam. Da jim povejo o pogumu.
Kdo lahko lepše in bolj doživeto govori, kot tisti, ki je to sam izkusil...
Zato so tukaj.
Zgodbe čudovitih družin, ki so me vključile v svoje rojstvo.
Hvala.
- Sanjina zgodba - "Jonovo rojstvo"
"Noseča sem bila prvič in nisem vedela kaj pričakovati. Kljub temu, da sem se dobro pripravila, sem vseeno imela malo strahu v smislu, da bi lahko bilo preveč naporno in ne bom zmogla. No … bila sem prijetno presenečena ... "
- Urškina zgodba - "Naše rojstvo"
"Globoko v sebi sem čutila, da ženske ne moremo biti tako zelo drugačne od živali, da bi potrebovale vse te postopke za rojevanje otrok. Da nismo nekakšne »napake narave«. Podzavestno sem globoko verjela v sposobnost svojega telesa, da rodi. "
- Majina zgodba - "Zaupam svojemu telesu"
"Martin je skladiščil živež, Sofija pa se je igrala z eksotičnim rastlinjem in vsi smo se en drugemu le prijazno nasmihali, češ, kmalu bo tu, naša mala Olivija. Saj se smejem, ko to pišem, ampak je bilo prav tako. Še danes grem v ta moj pomirjeni svet. Lahko v trenutku, ko si zaželim in si ga prav tako živo predstavljam. "
Evina zgodba - " Tvoje rojstvo"
"Tudi ob najmočnejših popadkih nisem razmišljala o teži bolečine. Bolečina mi je omogočila, da sem v vsej polnosti čutila tvoje potovanje proti svetlobi, v življenje. Kako veličasten smisel sem odkrila v njej! Niti za trenutek nisem pomislila, da ne bom zmogla. "
- Tinina zgodba - " Prerojena zmagovalka "
"Na eni strani so bili prestrašeni in zgroženi zdravniki, ki bi mi najraje takoj sprožili porod, ker bi bilo fino »zaključiti tole nosečnost« in ker naj bi bilo zelo tvegano iti toliko dni čez rok, ampak na drugi strani pa sem bila jaz s svojim otrokom in svojimi občutki, da je vse v redu, da moramo samo mirno počakati in pustiti naravi, da naredi najbolje.! "
- Sašina in Inina zgodba - " Moje rojstvo"
"V objemu mamice poslušam njeno srce. Govori, da je bil ta porod najlepša izkušnja, kar jih je doživela ... Še lepša kakor matura, diploma, poroka, celo lepša od osvojenega vrha Kilimanjara. Lepša, kakor vrh preplezane smeri, ki jo osvojiš. "
- Asjina zgodba - " She had me at hello. Tako preprosto jo je imeti rad! "
" Potem pa akcija! Močna sem. Glasna sem. Všeč mi je. A je tudi naporno. »Jesti moraš« mi govorita. Jaz pa nisem lačna in čeprav vem, da bi bilo to pametno, ne vem, kam naj to časovno stlačim. Med popadkom seveda ne. Potem se utrujeno usedem in diham – tudi ne. Potem lahko pride že nov popadek in res ne želim imeti polnih ust, ko pa moram tako globoko vdihnit. Če zamudim vdih, me popadek potopi pod gladino in brez zraka ne gre! "
- Rokova zgodba - " V drugo je lažje in težje "
"Če bi mi kdo pred rojstvom Kaje napovedal, da se bova midva odločila za naravni porod s pomočjo doule, bi ga verjetno samo debelo pogledal.
Oba ekonomista in skoraj cinična realista. Jaz močan vernik v znanstveni pristop, oba pa zelo daleč od vsega kar diši po duhovnem. "
- Anina zgodba - " Jok sreče"
"Superlativi ali zgolj pozitivni opisi poroda so se mi zdeli nemogoči in zlagani. Mislila sem si: spet me bo preplavil strah in zagotovo bom odpovedala. Koliko noči sem preživela nespeča ali se zbujala s slabostjo v trebuhu ... "
- Katjina zgodba - " Ko sem vzela vajeti v svoje roke"
"Drugi porod mi torej ni dal le čudovite izkušnje, da zmorem roditi po naravni poti, ampak mi je tudi močno spremenil dojemanje prvega poroda."
- Valentinina zgodba - " Kako je sreča dobila ime"
"Natančno sem si ogledovala njene laske, obrvi, dolge trepalnice, zavihan nosek, prelepe ozke ustnice srčaste oblike, dolge in vitke prstke. Prelepa je, res je prelepa. "
- Mijina zgodba - " Doula kot naš Angel varuh"
"Ko tvoje misli v težkem obdobju rojevanja bezljajo in strahovi, skupaj z bolečino, preplavijo telo ... čutiš neko tiho prisotnost, oporo, moč zavesti, ki ti pomaga premagati in pomiriti tvojo lastno prestrašeno bitje. "
- Majina zgodba - " Tiha, a močna pravljica"
"Vedela sem, da prihaja drug, drugačen čas v porodu, a sem se potisnih popadkov ustrašila. Bili so tako zelo drugačni. Tako kot ravnam v življenju z ljudmi – najprej jih moram spoznati, potem pa jih lahko spustim zelo blizu k sebi – sem morala storiti z njimi. Najprej smo se spoznavali. Močno, goreče, boleče. Nisem jih spustila blizu in sem jih s trebušnimi mišicami zadrževala."
- Renatina zgodba - "Prišla je v srajčki"
"Kako mu je sijal obraz, ko je prvič zagledal našega dojenčka. Končno ga je dočakal. Dojenček je res prišel. Kot da bi se mu uresničile sanje, ki jih je pravkar sanjal. Tako lepo ga je bilo slišati, pristno in otroško veselo ga je z nežnim glasom pozdravljal: »Ja, dojenček, dojenček, kako si luškan in majhen. Dojenček se je rodil…« Tako lepo je bilo."
- Marinina zgodba - "Tako je bilo"
"Moja žena je »one in a million«. Trmasta, odločna, vztrajna, z idejami, ki so stare kot človek in napredne kot neslutena prihodnost. Marina je ostala neomajno odločena, da bo rodila v zavetju našega novega doma, jaz pa vedno bolj spoznaval, da ne bomo prav nič šli »lepo v porodnišnico kot vsi normalni pari"
- Tamarina zgodba - "Hvaležnost"
" Moja mama, na trnih, ker hčerka rojeva. Moja Nika, ki si v najbolj divjih sanjah ni predstavljala, da bo kdaj z veseljem priča porodu. Moja Ana, polna znanja in strasti, draga prijateljica in zaščitnica. In moja Nina, navzoča, spoštljiva in vešča porodna svečenica."
- Majina zgodba - "Porod kot doživetje"
" V naši kulturi je skrb za telo prepuščena ''strokovnjakom''. Stalno nam dajejo vedeti, da so oni tisti, ki bodo poskrbeli za naše telo, da bo delovalo, tako kot mora. Kot prvorodka bi zelo težko zaupala sama sebi, da zmorem roditi brez medicinske pomoči. Pa se da. "
- Helenina zgodba - "Pomlad se rojeva"
" In potem smo čakali... In še malo čakali, saj se je otroček odločil malce podaljšati bivanje v trebuščku. Ko danes gledam na to čakanje, se mi ne zdi, kot da bi mi čakali nanj. Ampak kot da bi dojenček čakal, da se popolnoma na porod in nanj pripravim jaz. "
- Majina zgodba - "In tako sem postala mama"
" Moja predstava o porodu je šla od :"Carski rez, kaj pa drugega!" do:"Rojevanje v bolnici? Kdo pri zdravi pameti bi želel roditi tam? "
- Anjina zgodba - "Ženski steber"
" Rabim nekoga, ki me bo razumel, podpiral, sprejemal takšno kot sem. Tokrat ne želim biti močna in sama. Tokrat želim biti pristna, takšna, kot sem v resnici. "
- Anjina zgodba - "Prisluhni telesu"
" Ko sem brala porodne zgodbe in občutke žensk, si nikoli nisem niti v sanjah predstavljala, da bom sama kdaj to doživela. Sem. In ne morem skriti hvaležnosti, ki jo čutim, da mi je bilo to dano. Čutim in vem, da me je ta izkušnja za vedno zaznamovala. "
- Adina zgodba - "Moja porodna zgodba !"
"Bil je moj porod, ki mi je dopuščal svobodo in čas, da je moja hčerkica v svojem ritmu, v miru in intimnosti, a z gotovostjo, prihajala k nama. Bil je moj porod, porod, kot sem si ga želela – čudovit. Dal mi moč, ki je prej nisem poznala, me čustveno prečistil in nežno predal materinstvu. "
- Tatjanina zgodba - "Rojstvo matere"
"Nisem bila pripravljena roditi. Bala sem se tako porodne bolečine kot tudi bolečine, ki jo prinašajo umetni popadki, pa tudi stranskih učinkov protibolečinskih sredstev, da morebitnih operacijskih posegov niti ne omenjam."
- Sarina zgodba - "Močna ženska"
"Med nosečnostjo sem si ves čas ponavljala, da če bom dovolila naravi, da opravi svoje delo, me zagotovo ne bo poškodovala. In res me ni ..."
- Natašina zgodba - "Transformacija"
"Bodočemu očku je omogočila pravo transformacijo klasičnega moškega pogleda na rojstvo. Omogočila mu je neverjetno življenjsko izkušnjo, ko je z neizmerno srečo, navdušenjem in začudenjem spremljal vsak trenutek prihoda njegove male miške."
- Helenina zgodba - "Neizmerna pomoč"
"Ko sem se vdala, ko se nisem več borila proti bolečini, ko sem mislila, da ne zmorem več, ko sem se zjokala, … je od nekje prišla skrivnostna energija za še nekaj dodatnih ur. Ko nas je dojenček končno želel spoznati."
- Tjašina zgodba - "Najina zgodba"
"Bližnjim, ki so želeli vplivati na mojo izbiro in izražali neodobravanje, sem jasno povedala, da je to moja izbira. Naj jo sprejmejo in da ne želim od njih sprejemati njihovih dvomov in strahov."
- Katjina zgodba - "Drugačna odločitev = drugačna zgodba"
"Preden se je deklica rodila, sem jo lahko božala po glavici in to je bil eden najlepših trenutkov, ki mi še zdaj privabi solze v oči."
- Petrina zgodba - "Kaja - vse in še več"
"Zanimiv občutek jih je bilo doživeti. Bolelo je na tak specifičen način - da je vmes treba malo zarjoveti. V rjovenju sem se kar sprostila, no, saj se ne bi mogla niti zadržati. Pomagalo mi je sprostiti energijo."
- Janina zgodba - "Novo Rojstvo"
"Porod je največji dogodek v mojem življenju. Obogatil me je čustveno, telesno in duhovno."
- Tinina zgodba - "Moje razmišljanje"
"Sladko zadovoljstvo se mi še zdaj pretaka po telesu in hrani mojo dušo ob misli, da sem si izpolnila to srčno željo – ki mi odzvanja kot tako prvobitna ženska potreba."
Še bolj poglobljen, ženstveno dotikajoč zapis Tinine zgodbe,
na strani Alenke Rebula: "Moja doula - ženska, sposobna videti življenje iz mnogih perspektiv"
www.alenkarebula.com
- Anjina zgodba - "Stargazer"
"Perspektiva se je razširila, videla in začutila sva stvari, ki jih sicer morda sploh ne bi, ona pa – doula najinega ljubega otročka – bo v naših srcih za vedno."
- Ajdina zgodba - "Porod" pred porodom
"Spomnilo nas je, da je treba ravnati po svojem občutku, nagonu, intuiciji, zdravi pameti, ljubeznivosti, na kar dandanes prevečkrat pozabimo. Vprašanja, dileme, predsodki, stereotipi so se marsikomu v naši skupini razblinili."
- Majina zgodba - "Priprava na porod"
" Ta energija miru je bila izvir najinih skupnih priprav na prihod otroka, iz nje sva črpala samozaupanje, stabilnost, ljubezen, osrediščenost, medsebojno povezanost nas vseh treh. "
