Nekako celo življenje sem se veselila trenutka, ko bom zanosila, nosila in rodila svojega otroka. Zame je bilo to vedno nekaj čarobnega, svetega, ženstvenega.

Moja nosečnost je bila načrtovana in zelo željena. Prišla je ob pravem času. Čutila sem se izredno povezana sama s seboj, mirno, samozavestno, srečno. Vse je bilo tako kot mora biti. V tej mirnosti in povezanosti same s seboj, sem dobro čutila kaj otrok in sama potrebujeva. V prvi vrsti me je vleklo k prvinskosti ženske energije. Čutila sem, da se bližam trenutku iniciacije dekleta v žensko, v mamo, osebni preskok na višjo raven zavesti – svet se ne bo več vrtel samo okoli mene. Pripravljena sem bila dajati, deliti.
To novo samozaupanje vase, v svet, življenje ... mi je na pot pripeljalo tudi prave ljudi.

Za Nino sem izvedela, ko sem prijateljico prosila za podelitev njene izkušnje priprav na porod in samega poroda. Poslala mi je porodno zgodbo Anje Weber, ki me je z vsako napisano besedo bolj uročila – DA, točno tako si predstavljam svoj porod in v Sloveniji obstajajo ljudje in institucije, ki omogočajo naraven porod?
Niti za trenutek nisem dvomila, da Nina ni pravi naslov zame. V isti sekundi sem ji napisala mail in življenjska vez je bila stkana. S fantom sva se prijavila na njena druženja/predavanja – Priprave na čudovit porod, čeprav sem potihoma upala, da bo Nina tudi moja doula. Na žalost v Sloveniji doule še niso del osnovnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav menim, da bi nedvomno morale biti.

Doula bi morala biti dostopna vsaki ženski. So točno to, kar pri porodu ženska in otrok potrebujeta; žensko energijo, zaupnico, podporo, varnost, posrednico, strokovnjakinjo, vir moči, nekoga za katerega veš, da se bo potrudil najti najboljšo (o)(pod)poro zate.

S fantom ne bova nikoli pozabila energije prostora, ko sva z zamudo vstopila v dvorano, sredi katere je spokojno in zelo vzravnano sedela Nina. Njen žametni glas in dinamika govora, sta s svojim mirnim, božajočim načinom napolnila prostor – Nino je lepo že samo poslušati in gledati.
Ta energija miru je bila izvir najinih skupnih priprav na prihod otroka, iz nje sva črpala samozaupanje, stabilnost, ljubezen, osrediščenost, medsebojno povezanost nas vseh treh.
Predavanje za predavanjem so se informacije (medicinski, biološki, čustveni, psihični, mentalni in duhovni vidik poroda) tkale v jasno sliko – vse je končno dobilo nek smisel in logiko.
Šele celostni pristop k porodu in ne zgolj podajanje enostranskih, suhoparnih informacij, te resnično pripravi na porod in novo vlogo v življenju.

S fantom sva nestrpno pričakovala vsak torek in pet snidenj je bilo resnično premalo. Toliko vprašanj se je še porajalo, toliko tem ostalo nedotaknjenih in prijeten kotiček, ritual naših druženj, bo vedno pogrešan. Vendar odšla sva polno pripravljena. Predvsem povezana med seboj, oba z zavedanjem kaj želiva in da bova postala starša. Prihajajoče rojstvo je postalo zelo otipljivo in jasno - na Nininih pripravah na porod, sva se sama rodila v starša.

Maja in Andrej