Moja razmišljanja o porodu in nosečnosti so bila podkrepljena s precej negativno podobo, ki je uveljavljena v slovenskem prostoru. Torej nekaj izredno bolečega, neprijetnega, kar se obvezno zgodi v porodnišnici, pri čemer je potrebno ženski pomagati celo z zdravili in posegi.  Potem pa sem slučajno naletela na okroglo mizo o porodu doma, kjer sem prvič slišala, da je porod v bistvu vse prej kot to. To je bil za mene sigurno nek impulz, da mogoče pa je nekaj več zadaj, da mogoče pa to ni le nujno zlo, preko katerega je treba iti, če hočeš imeti otroka.

Z Nino sva se s partnerjem prvič srečala na uvodni predstavitvi njenih Priprav na čudovit porod, pritegnila pa me je ravno z vsebinami, ki predstavijo razvoj ženske skozi nosečnost in porod ter seveda s predstavitvijo poroda kot naravnega procesa, za katerega je žensko telo ustvarjeno. Same Priprave so mi dale to, kar bi morala vedeti vsaka ženska – da je sposobna roditi. Da je nosečnost proces, ki ni omejen izključno na posvetovalnice in ultrazvoke, in da je porod popolnoma naraven dogodek, ki ne potrebuje nobene medicinske pomoči, če seveda ne pride do zapletov. Predvsem pa zelo pomembno zavedanje, da je ženska sama odgovorna za to, kako bo potekal njen porod.

Za porodno spremstvo sem se odločila zaradi strahu pred bolnicami in bolnišničnim osebjem. Ker je šlo za mojega prvega otroka, nisem bila čisto pripravljena roditi doma. Bolnica mi je vseeno predstavljala neko varnost v primeru, če bi šlo kaj narobe, hotela pa sem imeti ob sebi nekega zagovornika, ki pozna postopke in procese, ki se dogajajo med porodom v bolnišnici in hkrati nekoga, ki ima znanje o naravnem porodu in mi bo pri njem pomagal.

Ninina podpora se je izkazala za veliko več kot to. Ko je nosečnost napredovala proti predvidenem datumu poroda, se je vse bolj oglašala moja nestrpnost in neučakanost. Kljub temu, da sem imela izredno prijetno in aktivno nosečnost brez slabosti in bolečin, me je bilo strah sprožitve poroda v primeru, če bi šel otrok čez rok. In seveda je šel – na koncu za 10 dni, ki jih ne bi preživela tako lepo in mirno, če ne bi bila stalno v kontaktu z Nino, ki me je opogumljala in opominjala, da moram počakati, da bo otrok prišel, ko bo na to pripravljen.

Sam porod je bil relativno hiter in brez zapletov po tem, ko se je dejansko začel. V enem dnevu smo bili dvakrat zaman v porodnišnici, zvečer pa se je končno začelo. Spet je bila Ninina podpora ključna, da sem res počakala na naraven začetek poroda, in s tem omogočila sebi, moji hčerki in mojemu partnerju čudovito porodno izkušnjo.

V naši kulturi je skrb za telo prepuščena ''strokovnjakom''. Stalno nam dajejo vedeti, da so oni tisti, ki bodo poskrbeli za naše telo, da bo delovalo, tako kot mora. Sploh pri porodu je redek strokovnjak, ki bo stopil stran in pustil ženskemu telesu, da naredi tisto, za kar je ustvarjeno. Pa vendar je ravno to razlika pri tem ali bo ženska porod zgolj preživela ali pa ga doživela z vso svojo močjo in zavedanjem.

Brez Nine bi kot prvorodka zelo težko zaupala sama sebi, da zmorem roditi brez medicinske pomoči. Pa se da.
In ne samo to – porod je nekaj res lepega. Kljub bolečini je to najbolj neverjetna izkušnja, ki me je obogatila, naredila močnejšo in mi dala vedenje, da lahko zaupam sama sebi in svojemu telesu. Izkušnja, ki bi jo lahko doživela še neštetokrat. To pa je resnična moč poroda.

 

Maja